Bratranec mi je zadnjič zaupal, da ga seksualno privlačijo debele ženske in da nanje pogosto masturbira. Nisem točno vedel, kako naj oderagiram. Po začetnem smehu sem poskušal biti zgrožen, a mi ni ratalo. Sploh pa bi bila to butasta reakcija. Človek, sorodnik, bratranec mi zaupa intimno stvar, jaz pa se začnem, v slogu stare tercialke zgražati in viti roke v nebo. In to brez kakršnegakoli razloga. A vseeno je bila to pač prva reakcija, ki mi je prekrižala misli. Zgražanje, ker gre za odstopanje od “normalnega.” Še huje - gre za odstopanje od normalnega v spolnosti.
Pravzaprav se ob tem sprašujem, zakaj je bila spolnost skozi vso zgodovino na takšnem udaru. Različni režimi so med seboj prav tekmovali, kdo bo seks čim bolj demoniziral. Zahodna Evropa je pod vplivom katolištva tukaj še posebej nastradala. Saj veste - misijonarc za delat otroke, pa fertik maša in čim bolj zaprta usta. Tudi razni komunizmi in fašizmi so se hitro spravili na seks in vse kar je z njim povezanega. Prišla je teta cenzura in iz medijev porezala vse indice “umazanega”, človeškega reproduciranja. Še danes se nam tako zdi popolnoma normalno, da v filmu kri, organi in udi simfonično frlijo naokoli, medtem ko se ob pogledu na bradavice zgrozi vsa vesoljna javnost. ZAKAJ? je tu še kako na mestu.
Dandanašnji, ko verske ali državne institucije ne kraljujejo več v naših spalnicah, so njihovo vlogo z lahkoto zamenjali mediji. Ti nam sporočajo, kakšna je “pravilna” spolnost, kaj je dovoljeno, zaželjeno in normalno, ter kaj ne. Padli smo v drugo skarjnost. Tako sodobni moški iz medijev izvemo, da moramo biti nadpovprečno obdarjeni, vzdržljivi, občutljivi, grobi a hkrati tudi nežni. Obvladati moramo zavidljivo stopnjo telepatije in v levem mezinčku posedovati vso ginekološko ekspertizo. Seveda ni ženskam nič lažje. In ker v glavnem od teh predpisanih norm odstopamo, so pri spolnosti spet prisotni živčnost, nesigurnost, sram, občutek umazanosti. In o seksu si spet ne upamo pogovarjati, ker vemo, da nismo “normalni.” In ker vemo, da bi bi izzvali zgražanje.
Tako kot ga je skoraj moj ubogi bratranec. Ker so mu spolno privlačne debele ženske in o njih fantazira. Kar je sicer lahko zabavno - ni pa povod za gledanje zviška na posameznika, ki uživa v nestandardnih praksah. Ker bi v nasprotnem primeru tudi Quintusa čakal prisilni, enosmerni prevoz v smeri Ljubljana-Polje.
LP,
QUINTUS
P.S. Opomba - sam je mali, suhi pišek, pa tudi njegovo dekle je precej suho.
28.01.2008 ob 00:27
Ja tisti zakaj je res na mestu.. sploh zaradi tega, ker se mi zdi spolnost-pa čeprav še tako čudaška, dost bolj sprejemljiva kot pa to kar lahko dejansko vidimo vsak dan na televiziji (klanje, odiranje kože.. ipd.scene ki se pojavljajo v filmih). Ker to dejansko lahko močno vpliva na posameznika.
Medtem ko je spolnost prikazana v drugi luči. Tudi če po polnoči preklopiš na pornjake, ne boš videl nekih zelo grdih scen, ki so neprebavljive, čeprav so ane..
Vse je v glavi posameznika.. in dokler je to v mejah normale, super.. in tale tvoj bratranec ni zame čudak. Meni je to sprejemljivo. Vsak ma svoje fetiše kajne?
Mogoče glih zaradi tega rad gleda in fantazira o debelejših, ker je njegovo dekle precej suho?
28.01.2008 ob 02:37
Nič nas tako ne spomni na lastno krvavo podkožje kot spolnost. Pri klanju in odiranju začutimo gnus, a ta gnus je pod kontrolo. Pri erotičnem prizoru (sploh ni potrebno, da je karkoli nakazanega, dovolj je intima) pa vsi postanemo nekam mehki in ta mehkost je izven našega dosega. Mravljinci, ščipanje, presedanje, mršenje las, praskanje, posmeh… Vse bi naredili, da bi fokus dogajanja iz notranjosti prenesli nazaj v zunanjost, ki prikovana sedi z odprtimi usti, iz kotička katerih teče slina.
Spolnost nas presega, ker presega ednino (no, razen masturbacije, pa še tu so fantazije). In nekateri ne prenesejo, da bi karkoli preseglo (njihov ali katerega drugega) individualni um.
28.01.2008 ob 05:00
Beda! Vsaj punco bi moral imeti okroglo. Nikoli ne bo res zadovoljen s skeletom.
28.01.2008 ob 13:27
@ se mi zdi, da smo pri spolnosti še zmeraj fašisti. Karkoli štrli iz povprečja, je hitro proglašeno za “bolano.” Drugo so seveda spolne prakse, kjer uživaš na račun trpljenja drugih, a to so resnično bolezenska stanja in tukaj o teh ni govora. Govora je o drugačnem okusu, ki je smatran za čudnega, nenormalnega. Me zanima, če bi sam na bratrančevem mestu kaj zinil, ali pa bi bil tiho…
28.01.2008 ob 13:39
Prisegam na inovativnost in spontanost.
28.01.2008 ob 13:45
@ Morska - enako. Vendar pa imata ti dve besedi v različnih očeh lahko različen pomen oziroma razpon. Kar je za nekoga čudaško ali celo gnusno, je lahko za drugega samo inovativno…
28.01.2008 ob 14:29
po moje ima kar se tiče tabuiziranja spolnosti največ prstov zraven vera - zlasti katoliška in islam. kot si rekel, misijonarca za razplod, ostalo je pa grešno oz. se o tem ne govori. prvotni namen je bil po mojem v nadzoru ljudstva - to se ne sme preveč zabavati, da ne bo postalo svobodomiselno in svojeglavo. in potem se je to prenašalo po generacijah in postalo tako zakoreninjeno, da se nam je zdelo samoumevno.
ampak zdi se mi, da se stvari vseeno odpirajo. že to, da imamo porniče in sex shope, ki jih - kolikor vem - še nekaj desetletij nazaj pri nas ni bilo zaslediti, je znak, da se ljudje odpirajo. pa tudi pogovarja se več o seksu, in to ne samo o misijonarcu…
kar pa se tiče “neobičajnih” spolnih praks, mi je sprejemljivo vse, kar ne vključuje otrok, živali in trupel.
28.01.2008 ob 14:49
@ kariel - kaj pa so porniči drugega kot nekakšna “navodila” kako naj bi seks izgledal. Večina porničev je popolnoma enakih, med njimi ni bistvene razlike: hitro nažiganje, malo oralnega seksa, špric in to je to. Docela neizvirno in dolgočasno, kaj šele realistično (Vsi tipi imajo oslovske, vse ženske so Pamele). Od tu tudi popačena slika o spolnosti nasploh.
Drugače pa
at tvoj zadnji stavek - mora biti pa pestro v tvoji posteljici!
28.01.2008 ob 16:29
ja ti porniči, ki se vrtijo po tv že, na netu pa najdeš še marsikaj bolj pestrega. malo pobrskaj in se prepusti domišljiji. najdeš vse od rib, psov, konjev in kač do kaktusov, šivank, odrezanih udov (najdejo se ljudje, ki imajo fetiš na odrezane roke in noge), balonov (in na napihovanje oz. pokanje balonov), nožev… you name it…
kar se tiče mojega zadnjega stavka pa tole: v moji posteljici žal že dolgo ni bilo pestro. družbo mi ponavadi delajo samo star plišast medved, knjiga in skodelica čaja
28.01.2008 ob 16:50
@ kariel - žal se lahko pod tvoj zadnji stavek (minus čaj in medved) tudi sam podpišem
28.01.2008 ob 17:21
ti se lahko tolažiš vsaj s tem, da prihraniš energijo, ki bi sicer izpuhtela s seksom, in jo preusmeriš v ustvarjalne namene. tako vsaj pravijo (jogiji in zafrustriranci najbrž :))
29.01.2008 ob 10:00
mislim, da se je vera spravila na spolnost zato, ker je del vsakega izmed nas in se bazira na globlji ravni. tako je enostavno vera dobila nadzor nad vsemi ljudmi, saj se je tezko kontrolirati in tako si vsake toliko naredil kaksen greh in si bil v nemilosti (vsaj tako si si predstavljal ali pa so te spomnili, poducili :)). tisti, ki so bili pa 100% “pridni” so bili pa ze po defaultu taki fani (beri psihopati) cerkve, da z njimi ni bilo tezav. tako si jaz predstavljam zadevo.
sigurno pa obstaja se kaksna druga razlaga: kot recimo nadzor nad spolnostjo zaradi kontrole rojstev (bodisi v pozitivnem ali negativnem smislu), pa se kaksna… verjetno je pa vse skupaj splet vseh moznih razlag
30.01.2008 ob 00:50
Menim, da se je religija, k je pravzaprav v vlogi režima, spravila nad spolnost, ker gre za kontrolo nad ljudmi. Če želiš ljudem dopovedat, da je treba ostajat ne glede na vse skupaj v enem partnerstvu in živet za številčno potomstvo, ki bo državi predstavljalo delovno ročico, je treba odvzet slo po erotiki. Še posebej nujno je bilo to v čsih dogovorjenih porok, ki v muslimanstvu vladajo še danes marsikod. In v Indiji … no, saj nima veze. Pri dogovorjenih porokah je spet materialistična poanta. Da se ohranja pretok kapitala med kapitalno močnejšimi in preprečuje porazdelitev. V takem konceptu seveda ni nobene svobode, nobenega veselja, tudi zaljubljenost kot izvir endorfinskega presežka mora bit označeno za manjvredno, celo moteče in nizkotno. O ljubezni pa se mora govorit kot o nečem, kar po potrebi med dvema ustvariš in sprovesti pojem prepovedane ljubezni.
Seveda je največja fora v tem, da zapovedana seksualnost in erotika v celoti sprovede največ perverznih apetitov, kjer se kaže vsaj nekaj rup po svobodi. Zato smo že hitro dobili suženjsko trgovino v obliki bordelov.
Pristajanje na dolgočasno spolnost in zaničljivo umevanje erotike ljudi nekako pomirja, da lažje preživijo bedno mizeren vsakdan, v kolikor družinska ali partnerska idila ne klapa (ni nikoli prav posebej ali ne klapa več). Drobnič pač hoče samo zvišat rodnost in pika …. hehehehe …
Hkrati pa se logično posledično začnejo trkolikat temu primerno večji apetiti po perverzijah, po nenavadnih doživetjih itd. Ki prav tako lahko postanejo rutina in ubijejo skrivnost, ubijejo erotiko. Namreč tudi pretirano govorjenje o seksu in razkazovanje ubije misterij, ki erotiko dela perverzno, sladostrastno itd.
Najbolje sta fukali Ana Karenina in Madame Bovary. Moje mnenje.
30.01.2008 ob 11:00
@ simonarebolj - ahahaha po čem to sklepaš? Bovaryeva se mi je sploh zdela preveč zagrenjena, da bi bila dobra v postelji.
30.01.2008 ob 19:54
@quintus:
Ne razumem dobro besedne zveze “dobra v postelji”. A ni to pogled skozi pornografska očala, ki, se strinjam s tabo, tudi mene dolgočasijo v svojih stereotipih in antoerotičnosti v pravem pomenu besede (pa ni važno za kakšne prakse gre).
Prepričana sem, da je Ana Karenina z možem fukala slabo, Bovaryjeva tudi, še bolj slabo. Niti nista imeli kakšne prepričljive podlage za dober fuk. Medtem ko sem prepričana, da sta obe z ljubimcem fukali fenomenalno. Tako fenomenalno, da se je zlahka omračil um in da je zlahka že samo ljubosumje naraslo na nadvolte. Če poleg vsega vzamem v obzir še revolt zoper položaj ženske tistega časa, potem, predvsem v primeru Bovaryjeve slabo vest zavoljo sicer pozornega in razumevajočega moža, v primeru Karenine zavoljo otroka, lahko zlahka trdim, da dober fuk res ni bil vprašanje.
Ne razumem tudi, kakšno vezo po tvoje ima zagrenjenost Bovaryjeve s pojmom slabega fukanja. Jaz menim ravno obratno. Saj jo je ravno zagrenjenost odkatalpultirala v svet pohote, prepovedanega sadeža. Najbolj sladka erotika je droga, opij za pozabo zagrenjenosti, izživetost strasti od občutka ujetosti. Revolt. To je bila zame ključna poanta lika Bovaryjeve, ki je pričala o ženski naravi naravnost odlično.
Depresija, ki naj bi povzročala mlahave pimpeke in frigidnost pri ženskah, je pa nekaj drugega. Pri tem gre za popolno stagnacijo in otopelost. Pa še v tem primeru je moje mnenje, da se dogaja in traja zaradi okoliščin, ki se ne spremenijo oziroma jih ne spremeniš, se jih niti ne upaš zagledat, zato se kar sam raje “kastriraš”, kot da bi si priznal, da moraš vse odjebat in ubrat drugo pot. Naporno. Heh!
Bovaryjevi se je pa še kako fukalo … še preveč.
30.01.2008 ob 22:22
@ simonarebolj - dobra v postelji je bilo mišljeno dobro fukati. Tu ne vidim pomenskih razlik, kaj šele zretje skozi pornografska očala.
Hmmm, v drugem delu pa imaš najbrž prav - v tistih “prepovedanih” trenutkih se je uboga Bovaryeva najbrž res spremenila v sestradano žival in v tem oziru “oživela.” Bolj me je prevzel tisti njen obupani, depresivni moment, ki je v romanu tako grafično prikazan, zato sem si jo težje predstavljal kot prvovrstno fukačico, še posebej zato, ker to ni eksplicinto omenjeno.
30.01.2008 ob 22:39
@quintus:
Hehehehehe … aja … pardon … fukati razumem … biti dober v postelji mi pa samo ne potegne. Ampak izključno iz razloga, ker mi izzveni tako mehansko, osebno pa menim, da za dobrim fukom vedno stoji dobra zgodba, magari v domišljiji. Ta “postelja” pa verbalno tako zafiksira akt. No, tako nekako.
Ja, imaš prav, nizek padec, ki doleti obe protagonistki, je najbolj slikovito opisan, čeprav sem njeno strast in fuk čutila med vrsticami, ker takrat se tako na direkt itak ni ravno pisalo. Po eni strani hvala bogu, ker so seksi itak večinoma tako mizerno pomanjkljivo spisani, da je bolje, če opisov ni … in se ga samo zavoha med vrsticami.
31.01.2008 ob 12:41
Bi se strinjala z Madame Bovary in Ano Karenino. Že to, da sta se upirali in borili in nista pristali na “samokastracijo”, jima daje pečat strasti in nenasitnosti. Mogoče še bolj ekspliciten primer? Lady Chatterley’s lover. Knjiga je na moji čakalni listi, sem pa videla film, posnet po knjigi (Lady Chatterley, 2006). Fenomenalno. Kaj je bolj rajcig kot prvi, neroden seks zafrustirane ženske in robatega, že nekoliko zalitega gozdarja v zaprašeni kolibi, na tleh, pregrnjenih s smrdljivo dekco? S strastjo, ki se ima še nekoliko na vajetih, a ima dovolj moči, da odbije pomen vsem frustracijam in družbenim normam?
1.02.2008 ob 01:58
@Marija:
Jap!