Ab Ovo

Oni petek smo bili na fanku v Gali Hali. Bilo je nabito polno, kar mi gre navadno izredno na živce, saj na dve minuti od kakšnega nemotoričnega suvača fašem komolec pod rebra, na tri prileti čelna, na pet pa deci piva po hlačah. Ampak okej, muzika je bila kul, poleg tega so bili desci tokrat v manjšini. To je dobrodošlo zaradi dveh razlogov: prvič zaradi tega, ker so babe pri plesanju (praviloma) nežnejše, (praviloma) ne toliko nadelane in se (praviloma) bolj zavedajo svojih gibov, torej s svojimi okončinami ne plahutajo po celem plesišču. Drugi razlog pa je seveda čisto estetske narave - ker sem strejt dedec, mi je ljubši pogled na dekline, kot pa na trop prešivicanih bingljačev.

Skratka, muzka je bila dobra, deklin vse polno in bil sem v svojem objestno-razigranem moodu. Nekolikanj podkrepljen s pijačo tudi bolj dovzeten za dražljaje, ki pokrivajo področje delanja dojenčkov (brez dojenčkov). Nekaj časa smo ga nadensavali kot nori, potem pa sem se tiščanja in šlatanja s svojimi kolegi naveličal. Oddensal sem ga na novo, očem prijaznejšo lokacijo. In tam našel soplesalko…. Luštno soplesalko.

Pravzaprav se ni zgodilo nič posebnega, vsaj ne na zunanji ravni - to pomeni, da se nisva lizala, kaj šele dala dol. Ne. (Samo) Plesala sva. Ampak ravno v tem “samo” je bil ves čar. Bežni, naključni in manj naključni dotiki, nesramno švigajoči pogledi in gola fizična privlačnost so ustvarili tisto s prvinsko erotiko nabito atmosfero, v kateri se zdi vsak trenutek, vsak gib bolj naelektren, bolj umazan, bolj nedovoljen. Uf! Te trenutke si bom zapomnil kot bolj mamljive od marsikaterega preteklega seksa. Call me crazy, a tako je. Tista fizična plat spolnih odnosov je sicer resda najbolj uživanstka telesna izkušnja, a brez prave vsebine je lahko vsled svoje dejanskosti in minljivosti samo to in nič več. Erotični utrinki kot je bil moj, pa so naplonjeni s tistim, kar je v bistvu srž prave erotike - s tistim kar je v naših glavah, tistim nezavednim, tistim najbolj pokvarjenim, kar bi lahko bilo pa ni, tistim večnim “če-jem”, ki ni minljiv, ampak nas preganja še dolgo po dejanskem dogodku. Kakor trenutek s plesalko preganja mene…

Ne vem natančno kaj se je zgodilo potem. Nisem je več našel. Kar pa je v končni fazi brez pomena.

Ker sem svoj erotični utrinek že tako ali tako dobil…

LP, QUINTUS